Gospodarska kriza v Nemčiji, ki jo spremljajo številne napovedi o ukinitvi delovnih mest, je povzročila občutno povečanje negotovosti med prebivalstvom. Raziskave kažejo, da so skrbi glede stabilnosti zaposlitve trenutno na najvišji ravni po obdobju svetovne finančne krize pred več kot desetletjem. Ta trend odraža ohlajanje nemškega gospodarstva, ki se bori z upadom industrijske proizvodnje in strukturnimi spremembami v ključnih sektorjih. Strah pred brezposelnostjo je še posebej izrazit v dveh specifičnih demografskih skupinah, ki sta po mnenju analitikov najbolj izpostavljeni trenutnim gospodarskim nihanjem. Čeprav nemški trg dela v preteklosti veljal za izjemno stabilnega, serija napovedanih odpuščanj v velikih industrijskih koncernih vpliva na splošno zaupanje potrošnikov in delavcev v prihodnost njihove ekonomske varnosti. Rast pesimizma predstavlja izziv za zvezno vlado pri spodbujanju domače potrošnje in stabilizaciji gospodarske rasti.

Nemški borzni indeks Dax je v letu 2025 kljub gospodarski stagnaciji v Nemčiji, svetovnim krizam in trgovinskim sporom dosegel 23-odstotno rast, kar je njegov najboljši rezultat po letu 2019. S tem je presegel številne druge pomembne borzne indekse.

Francoska gospodarska rast se je v tretjem četrtletju 2025 pospešila in dosegla 0,5 %, kar je več od pričakovanj. K rasti so prispevale predvsem izvozne aktivnosti. Inštitut Insee je objavil podatke, ki kažejo na pospešitev rasti v primerjavi s prvima dvema četrtletjema leta, ko je bila rast 0,3 % oziroma 0,1 %.

Nemško gospodarstvo opozarja na velike prometne omejitve zaradi dotrajanih mostov na Renu, ki povzročajo zastoje, nejevoljo voznikov in obvoze za prevoznike. Gospodarstveniki pozivajo k uvedbi pospešenih postopkov za obnovo teh kritičnih infrastrukturnih točk, saj menijo, da se takšno stanje ne more nadaljevati.

Razpoloženje v nemškem gospodarstvu se je nepričakovano izboljšalo, kar daje upanje na konec gospodarske stagnacije. Indeks Ifo, ki je pomemben kazalnik gospodarske klime v Nemčiji, je avgusta zrasel za 0,4 točke na 89 točk, kar je najvišja raven v več kot letu dni. Podjetja imajo večjo gotovost glede trgovinskih sporov, čeprav so bila pričakovanja glede trenutnega stanja nekoliko slabša, se je ocena prihodnosti izboljšala.

Nemško gospodarstvo se nahaja v globlji krizi, kot so sprva predvidevali. Poleg tega na nemško gospodarstvo vplivajo trgovinski spori, birokracija, vojne in krize. Kljub temu se je zaupanje v nemško gospodarstvo povečalo, kar kaže na šesto zaporedno rast ključnega gospodarskega barometra Ifo.

Nemško gospodarstvo se sooča z izzivi, kot so trgovinski spori, birokracija, vojne in krize. Kljub temu se je po poročilih Ifo indeks zaupanja v nemško gospodarstvo že šesto zaporedno povečal, kar kaže na krepitev gospodarske aktivnosti kljub globalnim težavam.

Nemška razvojna banka KfW postaja bolj optimistična glede prihodnosti nemškega gospodarstva in napoveduje, da bi se lahko konjunktura začela izboljševati že ob koncu leta. Banka meni, da so podjetja bolje prenesla ameriške dajatve, kot se je sprva pričakovalo, kar prispeva k večji samozavesti glede gospodarske prihodnosti.

Južna Koreja napoveduje počasno gospodarsko rast, ki bo najšibkejša od pandemije leta 2020. Vlada pričakuje 0,9-odstotno rast v letu 2025. Na gospodarsko rast vplivajo ameriške tarife, ki bodo verjetno porušile trgovino v prihodnjih mesecih. Izvozno usmerjeno gospodarstvo se bo soočalo s težavami.

Nemško gospodarstvo je v drugem četrtletju doživelo večji padec, kot so sprva napovedovali. Po podatkih Statističnega urada se je bruto domači proizvod (BDP) skrčil za 0,3 odstotka v primerjavi s prejšnjim četrtletjem. Na gospodarski položaj vplivajo tako trgovinski spori kot tudi domače razmere, kljub temu pa se je izboljšalo stanje državne blagajne.

Nemško gospodarstvo že dve leti ne beleži rasti, močan nasprotni veter pa ga spremlja tudi v letošnjem letu. Kljub temu se obeta izboljšanje gospodarskih razmer v prihodnosti. Največje evropsko gospodarstvo se sooča z izzivi, vendar ostaja upanje na okrevanje.

Nemško gospodarstvo je v drugem četrtletju tekočega leta ponovno zabeležilo padec. Bruto domači proizvod (BDP) se je v primerjavi s prejšnjim četrtletjem zmanjšal za 0,1 odstotka. Podobno zmanjšanje je bilo zabeleženo tudi v prvem četrtletju, kar kaže na ponavljajočo se recesijo.

Nemško gospodarstvo se je v zgodnjem poletju skrčilo, kar povzroča zaskrbljenost glede morebitne recesije. Glavni razlog za upočasnjevanje so ameriške carine, ki negativno vplivajo na izvoz in investicije. Analitiki opozarjajo na tveganje tretjega recesijskega leta, pri čemer se postavlja vprašanje, kako globoko bodo carine prizadele konjunkturo in kakšno vlogo bo imela Evropa pri morebitni rešitvi.

Nemško gospodarstvo se je v drugem četrtletju skrčilo za 0,1 odstotka, predvsem zaradi zmanjšanega povpraševanja iz ZDA. To je bilo posledica predčasnih nakupov pred uvedbo novih carin na blago iz Evropske unije, kar je vplivalo na trgovinsko izmenjavo. Strokovnjaki opozarjajo, da se bo okrevanje nemškega gospodarstva zgodilo šele leta 2026.

Frankfurtska borza je bila danes pod vplivom zaskrbljenosti glede konjunkture in mešanih poslovnih rezultatov velikih koncernov. Šibki signali nemškega gospodarstva, ki se je v drugem četrtletju skrčilo, so prispevali k padcu delnic. Avtomobilski proizvajalci so bili primorani znižati svoje napovedi zaradi povišanja carin na izvoz avtomobilov v ZDA, ki so se aprila dvignile s 2,5 na 27,5 odstotka, nato pa ustalile pri 15 odstotkih, kar negativno vpliva na bilance koncernov.

Nemško gospodarstvo, predvsem izvozno usmerjena podjetja na severu države, v Hessnu, Berlinu in Brandenburgu, je ostro kritiziralo nov carinski sporazum med Evropsko unijo in ZDA. Podjetja se bojijo višjih cen, oteženega poslovanja z najpomembnejšim tujim trgom ter ogroženosti svojega posla, kar še posebej velja za strojno, kemično in farmacevtsko industrijo. Sporazum, ki naj bi prinesel načrtovalno varnost, je bil po mnenju podjetij preplačan, kritiki pa so ga označili za »logiko prodajalca preprog«.

Združene države Amerike in Evropska unija so dosegle dogovor v carinskem sporu, vendar podrobnosti še niso povsem znane. Ta dogovor bo imel pomembne posledice za nemške proizvajalce avtomobilov, kot so Mercedes, Audi in drugi, še posebej zaradi dodatnega sporazuma, ki je bil naknadno dodan. Težave so nastale kljub znižanju napovedanih carin s 30 na 15 odstotkov, kar je prineslo le kratkotrajno olajšanje avtomobilski industriji. Medtem ko je bil sporazum sprva predstavljen kot uspeh, se postavlja vprašanje, ali je to resnično zmaga ali poraz za EU, še posebej glede na negativne posledice za nemško gospodarstvo.

Nizozemska farmacevtska industrija je izrazila zaskrbljenost glede negotovosti, ki so jih prinesle ameriške uvozne carine na evropska zdravila po nedavnem trgovinskem dogovoru med ZDA in EU. Kljub temu, da je bil dogovor sklenjen in je preprečil popolno trgovinsko vojno, se pojavljajo podrobnosti, ki kažejo, da je Evropska unija izgubila boj z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede tarif.

Nemška podjetja odlagajo naložbe v ZDA zaradi Trumpove carinske politike, ki naj bi že polno prizadela nemško gospodarstvo. Nemško-ameriška gospodarska zbornica (DIHK) je opozorila na močno obremenitev nemškega gospodarstva in zaostrovanje trgovinskih konfliktov kljub pogovorom z EU. Vpliv na specifične panoge in tveganja morebitnega scenarija brez dogovora ostajajo negotovi, a potencial za nove težave je resen.

Nemška vladna koalicija, imenovana tudi črno-rdeča, je obljubljala zmanjšanje birokracije in izboljšanje poslovnega okolja, vendar je s predlaganimi ukrepi, kot so nova pravila o zvestobi tarifam in ustanovitev »kontrolnega organa« z novimi delovnimi mesti, povzročila ogorčenje gospodarstva. Kritike se osredotočajo na nasprotje med obljubami o razbremenitvi in dejanskim povečevanjem birokracije, zlasti pri podeljevanju javnih naročil, ter na povišanje stroškov za gospodarstvo zaradi višjih pokojninskih izdatkov. Kancler Merz je sicer obljubljal zmanjšanje birokratskih ovir, a so dejanja njegovega kabineta v nasprotju s tem, kar je sprožilo močno neodobravanje.

Na investicijskem vrhu v kanclerstvu se je 61 podjetij zavezalo k naložbam v višini 631 milijard evrov v Nemčiji do leta 2028, s čimer naj bi spodbudili trajnostni gospodarski vzpon. Podjetja so za to zahtevala boljše okvirne pogoje. Srečanje med zvezno vlado in vodilnimi gospodarstveniki je sprožilo razburjenje zaradi skoraj popolne odsotnosti žensk na skupinski fotografiji, kar je opozorilo na prevlado moških v gospodarstvu.